Nekaj časa nazaj sem se dobila s svojo najboljšo prijateljico na kavi. Načeloma se vidive res pogosto, a hkrati si imava čisto vsakič zelo veliko za povedati. Ko sva se tokrat dobile, pa sem opazila, da mi prijateljica nekaj skriva in res mi ni bilo jasno, zakaj mi nekaj skriva in kaj seveda skriva.
Ko, nisem morala več tega prenašati, sem jo seveda takoj vprašala, kaj je narobe, saj sem jo videla. Sama je rekla da ima neko novico, ki je seveda ni želela dati ven iz sebe. Rekla je, da se trenutno sooča z boleznijo, za katero res nikoli ni peičakovala, da jo bo imela.
Res me je močno zanimalo, kaj se dogaja in zato sem jo začela malo bolj intenzivno spraševati. Končno mi je povedala, da gre za bolezen rak. Rak je definitivno nekaj, kar si nihče ne želi slišati, a hkrati je beseda, ki se sliši kar pogosto. V tistem momentu me je precej prestrašila, a hkrati sem želela biti močna zanjo. Sama je rekla, da mora še zelo veliko predelati sama pri sebi, preden se bo soočila te bolezni in da bo ta pot res zelo dolga, se seveda zaveda.
Ko, sva se naslednjič dobile na kavi, sem takoj videla, da je malce drugačna. Bila je malo bolj pozitivna, ji je bilo strah kot prejšnjič. Vprašala sem jo seveda, kaj je oziroma kako to, da je tako dobre volje. Povedala mi je, da se je naučila nekaj novega, in sicer to, da rak ne bo tisti, ki bo prevladoval v njenem življenju. Ona je tista, ki se bo odločila, kako bo njeno življenje potekalo. Bila sem zelo vesela, ko sem slišala, da beseda rak ni več tista glavna stvar v njenem življenju. Seveda se še vedno borili s to boleznijo, a hkrati se naučila živeti z tem in to premagovati iz dneva v dan.
Definitivno sem zelo ponosna nanjo, saj je zelo redko, kdaj vidimo neko osebo tako pozitivno, a hkrati se bori s tako boleznijo, ki je res srhljiva. Ona res predstavlja nek heroj. Nanjo sem zelo ponosna in mi je še dandanes zelo velik vzornik.…