Poštni nabiralniki so zadnje časi vedno polni raznoraznih reklamnih letakov. Pošte kot take, ki jo poznamo sploh ni več. Samo še položnice in reklamni letaki, pa spet reklamni letaki in položnice. Vse mogoče trgovine in druge dejavnosti polnijo naše poštne nabiralnike. Če tudi imaš na poštnem predalniku nalepko, da ne želiš prejemati reklam, jih trpajo noter po cele šope. Večinoma jih mečem vstran, reklamne letake namreč, redkokdaj jih sploh preletim s pogledom, še redkeje pa jih odnesem v stanovanje.
So tudi ti reklamni letaki iz takega papirja, ki ne gori, tako da niti za kamin niso primerni. Skratka zame sploh neuporabni. Ne za branje ne za kaj drugega. Še solate ne moreš zavit noter, kot v starih časih v časopisni papir. Kdaj pa kdaj pa me kakšen reklamni letak vseeno pritegne. Največkrat, ko je v nabiralniku samo eden ali pa največ dva reklamna letaka. Tako je bilo tudi tokrat. Odprem poštni nabiralnik, že iz navade četudi vem, da je prazen. Noter pa zanimivo obarvan reklamni letak iz papirja podobnega časopisnemu. Na prednji strani na veliko in s čudnimi črkami naslov grška hrana Izola, tako, da ga je bilo prav težko prebrat.
Tudi vsebina reklamnega letaka je napisana v enaki pisavi, edino lokacija oziroma naslova lokala, kjer se streže grška hrana Izola je v normalnih hitro berljivih črkah. S pogledom preletim ponudbo, zdi se mi zanimiva, tudi cene zmerne. Reklamni letak grška hrana Izola spravim v žep in se odpravim v osmo nadstropje domov. In to peš. Dvigalo spret v okvari. Na polovici poti srečam možakarja z veliko torbo na hrbtu, zdrvi mimo mene, ostane samo omamen vonj po hrani. Hitro se obrnem in ga s pogledom še ujamem preden se spusti nadstropje nižje. Na veliki zeleni torbi piše grška hrana Izola. Oooo, tudi dostavo na dom imajo. Super. Kakšenkrat, ko nam ne bo za kuhati bomo poklicali grška hrana Izola, da nam pripelje kosilo kar na dom. Upam samo, da bo dvigalo v pogonu.…
