Na koncu vsakega semestra oziroma nekega obdobja, ko dijaki in študenti predelajo določeno količino snovi s profesorji, morajo svoje znanje dokazati z testom ali izpitom. Na nek način morajo dokazati, da so se nečesa naučili, profesorji pa lahko s tem beležijo njihovo znanje v redovalnice z ocenami.
Veliko učencev se seveda pritožuje nad tem da ocena pove koliko mi dejansko znamo. Oni se učijo nekaj dni za en izpit, in potem v izpitu dobijo nekaj kar jim med učenjem ni šlo ravno najbolje. Na podlagi tega potem dobijo slabšo oceno in to se jim ne zdi pošteno. Vidik profesorjev pa je malce drugačen. Oni vidijo situacijo tako, da je to samo izgovor. Profesorji po navadi povejo kaj bo v izpitu, od katere od katere snovi se morajo naučiti in na kaj morajo biti najbolj pozorni. Zato tu profesorji ne vidijo nobenega primernega izgovora. Po navadi potekajo v šolah in na faksih še priprave na izpite in teste, ker spet poudarijo, kaj je treba paziti, tako da so v njihovih očeh učenci pripravljeni na najboljše ocene. Malo pa je tudi na učencih, da se še sami pripravijo na izpit doma in vadijo, saj pravijo, da vaja dela mojstra, če mojster dela vajo.
Izpit pa definitivno ne pokaže celotnega znanja dijaka ali študenta. Pokaže le delček znanja saj snovi je po navadi ogromno in niti pod razno ne morajo predelati celotnega znanja celotne snovi v enem izpitu. Predelajo lahko le tiste delčke, ki se profesorjem zdijo najpomembnejši.
Dijaki in študenti znajo po navadi veliko več kot en sam izpit. Učijo se tudi druge stvari, ki niso v izpitu, kar pomeni da en izpit ne pove kako dobro se je nekdo nekaj naučil.
Moramo se sprijazniti, da če želimo končati neko šolo ali faks, moramo svoje znanje dokazati preko izpitov. Če ni izpitov ni šole. Izpit bo na koncu povedal ali sem dovolj dober, da zaključim šolanje ali ne.