Mirno sobotno popoldne ob gledanju poletnih olimpijskih iger zmoti vibriranje telefona. Le pošilja sporočila med vikendom. Preberem. Ah, prijatelj je sredi dela, v garaži postavlja pregradno steno, da bo ločil garažo od družabnega prostora, rad bi si naredil nekakšno kantino. Sprašuje, če mi morda med mojo ropotijo v vrtni lopi ležijo kakšni profili za Knauf, ker, da je slabo izračunal in bo imel pet profilov premalo.
Smola, ravno prejšnji vikend sem pospravil vrtno uto, da je sedaj kot iz škatlice in ves odpadni material, med njim tudi profili za Knauf, odpeljal na deponijo. Zleknem se nazaj na kavč pred televizor, jadralci na olimpijskih igrah se borijo z brezvetrjem, že drugi dan zapored. Smešno, le kdo bo zmagal, če se že dva dni niso premaknili od štartne linije, kot v komediji. Spet vibriranje telefona. Spet prijatelj. Tokrat s prošnjo, če sem mu pripravljen priskočiti na pomoč in se odpeljati v sosednje mesto v trgovino z gradbenim materialom, le pri njih so na zalogi profili za Knauf ter mu jih pripeljati na njegov dom, da ne bo izgubljal dragocenega časa in bo delo lahko danes končal. Na koncu sporočila še velik prosim in pa slika šestorčka v hladilniku na polici. Ok, odpišem brez pomisleka. Zato pa so prijatelji, da skočimo, ko je nekdo v stiski in potrebuje pomoč. V kuhinjo zakličem še pridem takoj in že s kombijem drvim po prašni cesti. Prijatelj sploh ne ve kakšno srečo ima. V trgovini se ne znajdem ravno najbolje in vprašam prodajalca kje so profili za Knauf. Trenutek in stopi do računalnika. Imam samo še šest kosov mi pojasni.
Uf, ravno dovolj, vzamem kar vseh šest in že zvonim na prijateljevih vratih s profili za Knauf prislonjenimi na vhodna vrata. Takoj, ko sem mu povedal kakšen srečko je, stopi do hladilnika. V miru na terasi spijeva pločevinko brezalkoholnega piva in gremo naprej. Prijatelj v garažo delat, jaz pa na kavč pred televizor lenarit.